petek, 20. november 2020

2. b iz Kašlja

Kako ste me razveselili!
Imate tudi vi šolo na daljavo?

Meni je bila najprej všeč, zdaj pa mi je že pošteno dolgčas po sošolcih in sošolkah.




Slike, ki ste mi jih poslali, so tako lepe, da bom kar vse pribila na steno. Račune bom dala izračunat Šimnu. On je veliko boljši v računanju kot jaz.
Tole pišem zvečer, kmalu bom morala v posteljo.

Lupčka na lička vsem in lepo se imejte in veliko se smejte! 💞💋
Ups, saj res! Nič lupčkanja, zdaj to ni dovoljeno! 😷




Vita, hvala! Vidim, da že znaš pisati male tiskane črke!


Viktorija, hvala za balon!




Seveda imam rada čopke na glavi! Jaz sem prijateljica od Jakoba. Ne bom prišla na obisk, ker imam tudi jaz šolo, a veš. Tudi ti se imej lepo.



In jaz imam rada tebe. Računov pa ne maram.




Seveda, zelo sem lepa. In mehko dlako imam.
Račune bom izračunala kdaj drugič



Zdravo! Da, srečna sem v šoli, ker imam veliko prijateljev. Znam računati do sto milijonov! Deset plus dvajset je petsto tisoč. Imam prav?





Živijo! Tudi jaz ti želim veliko sreče pa še eno čokolado.



Hvala, hvala! Zelo so mi všeč rumene nogavice z rumenimi črtami. Zdaj sem videti kot čebela, hihi.





Zdravo, Iris! Kar dve knjigo o meni ste prebrali? Potem vam je ostala le še ena! Bom rekla Majdi, naj hitro napiše še kakšno! Saj je še veliko prigod, ki še niso napisane.




Všeč mi je, da si me postavil v računalniško igrico. Tudi jaz včasih igram igrice. Mama in Šimen mi dovolita igrati pol ure vsako soboto.




Joj, ne, no! Danes se mi ne ljubi računati. Kje stanujem? V mestu. V bloku. S Šimnom in mamo.  Hej, Val, lepo se imej! Morda bova kdaj skupaj odletela z raketo na luno! Ker jaz bom verjetno astronavtka, ko bom velika. 



Kolja, kako lepo si me narisal! Pri športu imam ponavadi čopke. Ne morem priti v vašo šolo, ker moram hoditi v NAŠO šolo, a veš. 




Mislim, da sem še kar prijazna pošast. Rada imam sošolce in učiteljico Minko. Radovedna sem tudi. Doma prebrskam vse predale, ker me grozno zanima, kaj vse se skriva v njih.




Lina, tudi jaz te imam rada. In tako lepo mavrico si narisala. In mene in Šimna. Super si!




Hvala za srčke, Kaja. In za račune. Pet plus tri je sedemintrideset. Ostale račune bom izračunala naslednji ponedeljek. Zdaj nimam časa.




Oho, tu pa sem velika in grozna pošast in bom sošolcem zgrizla vse radirke, poskrila vse šilčke in polomila vsa ravnilca!
Neeee, saj ne! Samo hecam se!



Mama in Šimen sta rekla, da naslova ne smem povedati. Ker potem lahko pridejo razbojniki in ukradejo televizijo in kavč in pralni stroj! Tega pa nočem. In sploh nisem smešna. Sem najbolj resna pošast na celem svetu. Tako resna sem, da bom mogoče ravnateljica, ko bom velika. Če ne bom astronavtka. Ampak najbrž bom astronavtka. 




Nik, hvala za oblačka in mavrico in hribček in smrečico! Še malo, še čisto malo in bo tu čas, ko bomo spet okrasili smrečice. Jaz se že veselim in že šilim svinčnik, da bom pisala pisma Miklavžu in božičku in dedku Mrazu.




Najlepše je doma. S Šimnom prevračava kozolce in se obmetavava z blazinami. Šimen reče blazinam pouštri. Mama pa reče: "Takoj nehajta in pospravita za seboj!"
Takrat, ko sva kuhala
pudnik, je bila malo huda na naju.



Mia, veseli me, da sva se spoznali! Zelo lepo risbo si mi poslala.
Najlepša hvala!




Daris, sem v redu. Ojoj, tole so zame
pretežki runi!
Tiskano abecedo pa znam.
Glej, tudi tole sem natipkala z malimi tiskanimi črkami.




Presneto! Na tej sliki je cela zgodba, cel film! Odlično! Res upam, da Mici na sliki ni padla! Šestdeset plus štirideset? To je zares lahek račun. Rezultat je petnajst milijonov!



Amina, najlepša hvala za to čudovito sliko!





To sliko sem dala v zlat okvir, ker mi je tako všeč.




Zdaj pa res moram hitro v kopalnico
 in zobe umit in spat!


P
apa!

































Ni komentarjev:

Objavite komentar